V AMSTERDAMU sem se sestal z možem, ki mi je razkril skrite tokove našega življenja – nepregledne reke surovin in izdelkov, ki jih tako čudovito in uničujoče učinkovito porablja 7,7 milijarde ljudi. Naša skupna presnova, bi nemara lahko rekli. Bilo je sveže jesensko jutro in sedel sem v veličastni stari opečnati stavbi. Pred sto leti, ko so Nizozemci v koloniji v Indoneziji še pridobivali kavo, nafto in kavčuk, je bila ta stavba zgrajena, da je v njej deloval kolonialni raziskovalni inštitut. Zdaj so tam nastanjene nepridobitne organizacije. Tista, za katero dela 39-letni kemik Marc de Wit, se imenuje Circle Economy in je vključena v živahno mednarodno gibanje, katerega namen je spremeniti odnos ljudi do tako rekoč vsega, kar proizvajamo zadnji dve stoletji – od izuma parnega stroja, “če bi radi določili, kdaj se je začelo,” je rekel de Wit.Odprl je brošuro in mi pokazal diagram, za katerega je rekel, da je “rentgenski posnetek svetovnega gospodarstva”. V nasprotju z naravnimi ekosistemi, ki delujejo krožno – rastline rastejo v zemlji, živali jedo rastline in z iztrebki vrnejo hranilne snovi v zemljo – je industrijsko gospodarstvo večinoma premočrtno.
Največja pokrita navpična kmetija na svetu, ki jo vodi podjetje Aero-farms iz Newarka v New Jerseyju, je namenjena trajnostnemu pridelovanju zelenjave v osrčju mest vse leto. 
V Pratu v Italiji, kjer volnene tkanine izdelujejo že od 12. stoletja, približno 3500 podjetij s 40.000 zaposlenimi predeluje zavrženi tekstil. 
V Modri laguni je geotermalna voda, ki je že ustvarila elektriko v elektrarni Svartsengi in ni več vrela, priljubljena turistična znamenitost. Zaradi visoke vsebnosti kremena ima voda privlačen sinje moder videz in ne pronica v polje lave.
Na diagramu so široki barvni tokovi štirih vrst surovin – mineralov, rud, fosilnih goriv in biomase – tekli od leve proti desni ter se cepili in prepletali, ko so postajali proizvodi, ki zadovoljujejo sedem človekovih potreb. Pesek je šel v betonske stanovanjske bloke na šestih celinah. Kovinske rude so postale ladje, avtomobili in tudi kombajni – v enem samem letu smo pridelali 20,1 milijarde ton biomase, samo, da smo nahranili vse ljudi. Fosilna goriva so poganjala vsa ta vozila, nas ogrevala, postala plastika, iz katere so nastale najrazličnejše reči. Skupni pritok v gospodarstvo je leta 2015 znašal 92,8 milijarde ton.Do sem se zdi vse lepo in prav, celo osupljivo, če vas navdušujeta človeška prizadevnost in domiselnost. Težava se pojavi šele, ko so potrebe zadovoljene – v resnici je tu vir vseh okoljskih težav. De Wit je pokazal na sivo meglo na desnem robu diagrama. Ta siva megla so bili odpadki.
